Lisćina historiskich tšojenjow | Aktualne
◄ |
20. stolěśe |
21. stolěśe
◄ |
1970. lěta |
1980. lěta |
1990. lěta |
2000. lěta
| 2010. lěta
◄◄ |
◄ |
2001 |
2002 |
2003 |
2004 |
2005
| 2006
| 2007
| 2008
| 2009
| ►
| ►►
Januar
| Februar
| Měrc
| Apryl
| Maj
| Junij
| Julij
| Awgust
| September
| Oktober
| Nowember
| December
gregorjaniski kalendaŕ | 2005 MMV |
Ab urbe condita | 2758 |
Armeński kalendaŕ | 1454 ԹՎ ՌՆԾԴ |
Bahaa kalendaŕ | 161 – 162 |
Berberski kalendaŕ | 2955 |
Buddhistiski kalendaŕ | 2549 |
Burmaski kalendaŕ | 1367 |
Chinski kalendaŕ | 4641 / 4701 – 4642 / 4702 甲申 – 乙酉 |
Etiopiski kalendaŕ | 1997 – 1998 |
Francojski republikański kalendaŕ | 213 - 214 CCXIII -CCXIV |
Hebrejski kalendaŕ | 5765 – 5766 |
Holocenski kalendaŕ | 12005 |
Indiske kalendarje | |
- Vikram Samvat | 2060 – 2061 |
- Indiski narodny kalendaŕ (Shaka Samvat) | 1927 – 1928 |
- Kali Yuga | 5106 – 5107 |
Irański kalendaŕ | 1383 – 1384 |
Islamiski kalendaŕ | 1425 – 1426 |
Japański kalendaŕ | Heisei 17 (平成17年) |
- Imperialne lěto | Kōki 2665 (皇紀2665年) |
Juliański kalendaŕ | 2050 |
Koptiski kalendaŕ | 1721 – 1722 |
Korejański kalendaŕ | 4338 |
Runowy kalendaŕ | 2255 |
Thailandski słyńcny kalendaŕ | 2548 |
Tšojenja
We Łužycy
- Załoženje Serbskeje ludoweje strony w Dolnej Łužycy.
- 14.–17. julija: VI. mjazynarodny folklorny festiwal „Łužica“ wótměwa se w Budyšynje, Hochozy a Chrósćicach.
- Załoženje serbskeje metaloweje kupki Widła
- Zagmejnowanje Stróže a Wulkich Ždźarow do Rakec
Hynźi
- 14. januara: Pśizemjenje europskeje swětnišćoweje sondy Huygens na Saturnowem mjasecu Titan.
- 19. apryla: Pó smjerśi bamža Jana Pawoła II. bu kardinal Joseph Ratzinger wót konklawje za nowego bamža wuzwólony.
- 25. apryla: Socialdemokrat Jiří Paroubek sta se z nowym ministaŕskim prezidentom Českeje.
- 10. maja: W Barlinju wuswěśijo se pomnik za zamordowanych Žydow Europy.
- 25. junija: W Iranje dobydnjo Teheranski šołta Mahmud Ahmadinedźad prezidentske wólby.
- 29./30. awgusta: Wichor Katrina nacyni wjelike škódy na pódpołdnju Zjadnośonych statow. Wjeliki źěl města New Orleans bu pówóźony.
- 18. septembra: Pśedcasne wólby k 16. nimskemu zwězkowemu sejmoju: SPD a Zwězk 90/Zeleni pód kanclarjom Gerhardom Schröderom zgubiju wětšynu w sejmje; z nejmócnjejšej frakciju sta se CDU/CSU. Mimo togo zaśěgnjotej Lěwica a FDP do parlamenta.
- 30. oktobra: Wěcej ako 60 lět pó znicenju w drugej swětowej wójnje bu nowonatwarjona cerkwja našeje Kněnje w Drježdźanach swětocnje wuswěśona.
- 22. nowembra: Nimski zwězkowy sejm wóli Angelu Merkel za prědnu zwězkowu kanclarku w nimskich stawiznach.
- Załoženje internetoweje strony YouTube
Narodniny
- 15. oktobra: Christian z Dańskeje – dański tronowy naslědnik
Wumrěće
- 1937) 9. januara: Antonín Klimek – česki stawiznaŕ (*
- 14. januara: Rudolph Moshammer – nimski twóriśel mody (* 1940)
- 17. januara: Zhao Ziyang – chinski reformowy politikaŕ (* 1919)
- 20. januara: Per Borten – něgajšny norwegski ministaŕski prezident (* 1913)
- 29. januara: Ephraim Kishon – israelski satirikaŕ a awtor (* 1924)
- 2. februara: Max Schmeling – nimski boksaŕ (* 1905)
- 3. februara: Surab Šwania – georgiski premier (* 1963)
- 5. februara: Gnassingbé Eyadéma – togoski statny prezident (* 1935)
- 10. februara: Arthur Miller – US-ameriski spisowaśel (* 1915)
- 13. februara: Fritz Deumlich – nimski geodet (* 1923)
- 1910) 8. měrca: Brigitte Mira – nimska grajaŕka, kabaretistka a šansonowa spiwaŕka (*
- 26. měrca: James Callaghan – britiski politikaŕ a něgajšny premier (* 1912)
- 1929) 1. apryla: Harald Juhnke – nimski filmowy grajaŕ, spiwaŕ a synchronowy rěcnik (*
- Jan Pawoł II. – romsko-katolski bamž (* 1920) 2. apryla:
- 1915) 5. apryla: Saul Bellow – US-ameriski spisowaśel (*
- Monaco (* 1923) 6. apryla: Rainier III. – wjerch wót
- 1926) 7. apryla: Max von der Grün – nimski spisowaśel (*
- 24. apryla: Ezer Weizmann – israelski politikaŕ a prezident (* 1924)
- 26. apryla: Maria Schell – awstrisko-šwicaŕska filmowa grajaŕka (* 1926)
- 1915) 2. maja: Wee Kim Wee – singapurski statny prezident (*
- 6. maja: Gerat Hendrich – serbski wucabnik, kulturnik a publicist, Maćicar (* 1932)
- 6. maja: Joe Grant – US-ameriski comicowy kreslaŕ (* 1908)
- 11. maja: Jurij Bětnar – serbski wucabnik a kulturnik (* 1922)
- 17. julija: Edward Heath – britiski premier (* 1916)
- 31. julija: Wim Duisenberg – nižozemski ekonom a politikaŕ, prědny prezident Europskeje centralneje banki (* 1935)
- 1923) 1. awgusta: Fahd bin Abdul Aziz al Saud – kral Saudi-Arabskeje (*
- 1946) 6. awgusta: Robin Cook – britiski politikaŕ a wenkowny ministaŕ (*
- 1927) 6. awgusta: Ibrahim Ferrer – kubański spiwaŕ kupki Buena Vista Social Club (*
- 28. awgusta: Hans Clarin – nimski filmowy grajaŕ a synchronowy rěcnik (* 1929)
- 1930) 3. septembra: Ekkehard Schall – nimski źiwadłownik a filmowy grajaŕ (*
- 10. septembra: Erich Kuby – nimski žurnalist a spisowaśel (* 1910)
- 20. septembra: Simon Wiesenthal – awstriski architekt, publicist, spisowaśel a přežiwjenc Holocausta (* 1908)
- 24. oktobra: Rosa Parks – US-ameriska wójowaŕka wó bergaŕske pšawa (* 1913)
- 1909) 3. nowembra: Aenne Burda – nimska nakładnica (*
- 16. nowembra: Henry Taube – US-ameriski chemikaŕ, nosaŕ Nobelowego myta (* 1915)
- 25. nowembra: George Best – pódpołnocnoirski kopaŕ (* 1946)
- 27. nowembra: Franz Schönhuber – nimski pšawicaŕski politikaŕ, žurnalist a awtor (* 1923)
- 10. decembra: Gyula Trebitsch – nimsko-hungorski filmowy producent (* 1914)
Myta
- Nobelowe myto
- za fyziku: Theodor Hänsch, John Hall, Roy Glauber
- za chemiju: Yves Chauvin, Richard Schrock, Robert Grubbs
- za medicinu: Barry Marshall, Robin Warren
- za literaturu: Harold Pinter
- Měrowe Nobelowe Myto: Mohammed el-Baradei (Mjazynarodne atomoenergijowe zastojnstwo)
- za góspodaŕske wědomnosći: Robert Aumann, Thomas Schelling
- Myto Ćišinskego: Pětš Janaš (głowne myto) a Tanja Donatec (spěchowańske myto)
Wótkaz
This article is issued from Wikipedia. The text is licensed under Creative Commons - Attribution - Sharealike. Additional terms may apply for the media files.