Lisćina historiskich tšojenjow | Aktualne
◄ | 20. stolěśe | 21. stolěśe    
◄ | 1970. lěta | 1980. lěta | 1990. lěta | 2000. lěta | 2010. lěta      
◄◄ | ◄ | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | | ►►
Januar | Februar | Měrc | Apryl | Maj | Junij | Julij | Awgust | September | Oktober | Nowember | December

2005 w drugich kalendarjach
gregorjaniski kalendaŕ 2005
MMV
Ab urbe condita 2758
Armeński kalendaŕ 1454
ԹՎ ՌՆԾԴ
Bahaa kalendaŕ 161 – 162
Berberski kalendaŕ 2955
Buddhistiski kalendaŕ 2549
Burmaski kalendaŕ 1367
Chinski kalendaŕ 4641 / 4701
4642 / 4702
甲申 – 乙酉
Etiopiski kalendaŕ 1997 – 1998
Francojski republikański kalendaŕ 213 - 214
CCXIII -CCXIV
Hebrejski kalendaŕ 5765 – 5766
Holocenski kalendaŕ 12005
Indiske kalendarje
 - Vikram Samvat 2060 – 2061
 - Indiski narodny kalendaŕ (Shaka Samvat) 1927 – 1928
 - Kali Yuga 5106 – 5107
Irański kalendaŕ 1383 – 1384
Islamiski kalendaŕ 1425 – 1426
Japański kalendaŕ Heisei 17
(平成17年)
 - Imperialne lěto Kōki 2665
(皇紀2665年)
Juliański kalendaŕ 2050
Koptiski kalendaŕ 1721 – 1722
Korejański kalendaŕ 4338
Runowy kalendaŕ 2255
Thailandski słyńcny kalendaŕ 2548

Tšojenja

We Łužycy

Hynźi

  • 14. januara: Pśizemjenje europskeje swětnišćoweje sondy Huygens na Saturnowem mjasecu Titan.
  • 19. apryla: Pó smjerśi bamža Jana Pawoła II. bu kardinal Joseph Ratzinger wót konklawje za nowego bamža wuzwólony.
  • 25. apryla: Socialdemokrat Jiří Paroubek sta se z nowym ministaŕskim prezidentom Českeje.
  • 10. maja: W Barlinju wuswěśijo se pomnik za zamordowanych Žydow Europy.
  • 25. junija: W Iranje dobydnjo Teheranski šołta Mahmud Ahmadinedźad prezidentske wólby.
  • 29./30. awgusta: Wichor Katrina nacyni wjelike škódy na pódpołdnju Zjadnośonych statow. Wjeliki źěl města New Orleans bu pówóźony.
  • 18. septembra: Pśedcasne wólby k 16. nimskemu zwězkowemu sejmoju: SPD a Zwězk 90/Zeleni pód kanclarjom Gerhardom Schröderom zgubiju wětšynu w sejmje; z nejmócnjejšej frakciju sta se CDU/CSU. Mimo togo zaśěgnjotej Lěwica a FDP do parlamenta.
  • 30. oktobra: Wěcej ako 60 lět pó znicenju w drugej swětowej wójnje bu nowonatwarjona cerkwja našeje Kněnje w Drježdźanach swětocnje wuswěśona.
  • 22. nowembra: Nimski zwězkowy sejm wóli Angelu Merkel za prědnu zwězkowu kanclarku w nimskich stawiznach.
  • Załoženje internetoweje strony YouTube

Narodniny

  • 15. oktobra: Christian z Dańskeje – dański tronowy naslědnik

Wumrěće

  • 9. januara: Antonín Klimek – česki stawiznaŕ (* 1937)
  • 14. januara: Rudolph Moshammer – nimski twóriśel mody (* 1940)
  • 17. januara: Zhao Ziyang – chinski reformowy politikaŕ (* 1919)
  • 20. januara: Per Borten – něgajšny norwegski ministaŕski prezident (* 1913)
  • 29. januara: Ephraim Kishon – israelski satirikaŕ a awtor (* 1924)
  • 2. februara: Max Schmeling – nimski boksaŕ (* 1905)
  • 3. februara: Surab Šwania – georgiski premier (* 1963)
  • 5. februara: Gnassingbé Eyadéma – togoski statny prezident (* 1935)
  • 10. februara: Arthur Miller – US-ameriski spisowaśel (* 1915)
  • 13. februara: Fritz Deumlich – nimski geodet (* 1923)
  • 8. měrca: Brigitte Mira – nimska grajaŕka, kabaretistka a šansonowa spiwaŕka (* 1910)
  • 26. měrca: James Callaghan – britiski politikaŕ a něgajšny premier (* 1912)
  • 1. apryla: Harald Juhnke – nimski filmowy grajaŕ, spiwaŕ a synchronowy rěcnik (* 1929)
  • 2. apryla: Jan Pawoł II. – romsko-katolski bamž (* 1920)
  • 5. apryla: Saul Bellow – US-ameriski spisowaśel (* 1915)
  • 6. apryla: Rainier III. – wjerch wót Monaco (* 1923)
  • 7. apryla: Max von der Grün – nimski spisowaśel (* 1926)
  • 24. apryla: Ezer Weizmann – israelski politikaŕ a prezident (* 1924)
  • 26. apryla: Maria Schell – awstrisko-šwicaŕska filmowa grajaŕka (* 1926)
  • 2. maja: Wee Kim Wee – singapurski statny prezident (* 1915)
  • 6. maja: Gerat Hendrich – serbski wucabnik, kulturnik a publicist, Maćicar (* 1932)
  • 6. maja: Joe Grant – US-ameriski comicowy kreslaŕ (* 1908)
  • 11. maja: Jurij Bětnar – serbski wucabnik a kulturnik (* 1922)
  • 17. julija: Edward Heath – britiski premier (* 1916)
  • 31. julija: Wim Duisenberg – nižozemski ekonom a politikaŕ, prědny prezident Europskeje centralneje banki (* 1935)
  • 1. awgusta: Fahd bin Abdul Aziz al Saud – kral Saudi-Arabskeje (* 1923)
  • 6. awgusta: Robin Cook – britiski politikaŕ a wenkowny ministaŕ (* 1946)
  • 6. awgusta: Ibrahim Ferrer – kubański spiwaŕ kupki Buena Vista Social Club (* 1927)
  • 28. awgusta: Hans Clarin – nimski filmowy grajaŕ a synchronowy rěcnik (* 1929)
  • 3. septembra: Ekkehard Schall – nimski źiwadłownik a filmowy grajaŕ (* 1930)
  • 10. septembra: Erich Kuby – nimski žurnalist a spisowaśel (* 1910)
  • 20. septembra: Simon Wiesenthal – awstriski architekt, publicist, spisowaśel a přežiwjenc Holocausta (* 1908)
  • 24. oktobra: Rosa Parks – US-ameriska wójowaŕka wó bergaŕske pšawa (* 1913)
  • 3. nowembra: Aenne Burda – nimska nakładnica (* 1909)
  • 16. nowembra: Henry Taube – US-ameriski chemikaŕ, nosaŕ Nobelowego myta (* 1915)
  • 25. nowembra: George Best – pódpołnocnoirski kopaŕ (* 1946)
  • 27. nowembra: Franz Schönhuber – nimski pšawicaŕski politikaŕ, žurnalist a awtor (* 1923)
  • 10. decembra: Gyula Trebitsch – nimsko-hungorski filmowy producent (* 1914)

Myta

  • Nobelowe myto
    • za fyziku: Theodor Hänsch, John Hall, Roy Glauber
    • za chemiju: Yves Chauvin, Richard Schrock, Robert Grubbs
    • za medicinu: Barry Marshall, Robin Warren
    • za literaturu: Harold Pinter
    • Měrowe Nobelowe Myto: Mohammed el-Baradei (Mjazynarodne atomoenergijowe zastojnstwo)
    • za góspodaŕske wědomnosći: Robert Aumann, Thomas Schelling
  • Myto Ćišinskego: Pětš Janaš (głowne myto) a Tanja Donatec (spěchowańske myto)

Wótkaz

 Commons: 2005 – Zběrka wobrazow, widejow a audio-datajow
This article is issued from Wikipedia. The text is licensed under Creative Commons - Attribution - Sharealike. Additional terms may apply for the media files.